Ta prevod je nastal iz potrebe ponuditi slovenskemu bralcu kakovosten uvod v delo z operacijskim sistemom Linux, knjiga pa bo povrhu vsega tudi prosto dostopna. Knjiga je namreč na voljo tudi v elektronski obliki, primerni za iskanje določenih pojmov.
Izvirnik ,,Linux Installation And Getting Started`` spremlja novopečene uporabnike Linuxa že od leta 1993 in je ena od najbolj citiranih knjig za Linux, tako zaradi svoje kakovosti, kot tudi zaradi proste dostopnosti.
Slovenski prevodi prostih spisov Dokumentacijskega projekta za Linux so bili do sedaj omejeni na prevajanje t. i. ,,spisov HOWTO``, sestavkov, ki se omejujejo na točno določeno tematiko, denimo na namestitev in nastavitev grafičnega okolja X window, vzpostavitev povezave v Internet in podobno. Ta prevod skuša preseči to stanje in ponuditi na enem mestu večino informacij, ki jih potrebuje začetnik. Bralec bo kljub temu v tej knjigi zaman iskal nekatere informacije ali bo morda želel dobiti novejše. V tem primeru je vabljen k branju spisov HOWTO.
Omeniti moram tudi, da so pri ,,piljenju`` tega prevoda sodelovali mnogi z dragocenimi nasveti in pripombami. Izkazalo se je, da slovenska terminologija na področju Unixa ni prav dobro razvita ali pa ni dovolj znana širši javnosti. Posebej moram omeniti mag. Primoža Peterlina in mag. Aleša Koširja, ki sta s pazljivim branjem našla prenekateri vsebinski in jezikovni spodrsljaj, ter Špelo Vintar, ki se je spopadla z lekturo zahtevnega besedila. Vse preostale napake ležijo seveda na moji vesti.
Knjiga Linux Installation and Getting Started (LIGS) je bila vodnik za veliko število novih uporabnikov operacijskega sistema Linux. Linux se nenehno razvija, torej se mora tudi ta vodnik.
Matt Welsh, prvotni avtor, je predal knjigo v oskrbo in upravljanje podjetju Specialized Systems Consultants, Inc. (SSC), izdajateljem revije Linux Journal, računalniških priročnikov in drugih virov. Knjiga Linux Installation and Getting Started je še vedno pokrita z licenco GNU General Public License - še vedno je prosto razširljiva tako kot operacijski sistem, ki ga opisuje. V tej novi različici so združili napore posamezniki, ki jih ločuje zemljepis, a združuje Internet, podobno kot pri samem Linuxu. Če mislite, da lahko razširite ali osvežite razdelek knjige Linux Installation and Getting Started, ali imate nov in čudovit dodatek, prosim, pošljite e-pismo na ligs@ssc.com in nam povejte, kaj bi radi prispevali.
V tej izdaji smo dodali za posamezne distribucije specifična navodila za dobivanje in namestitev distribucij S. u. S. E. Linux, Debian GNU/Linux, Linux Slackware, Caldera OpenLinux in Red Hat Linux. Prosim, preberite priznanja, in če srečate koga od omenjenih v živo, se mu zahvalite za pomoč.
,,Ste v labirintu ozkih zavitih hodnikov, vsi so si podobni.``
Pred vami se pojavlja eden od najbolj kompleksnih in strašljivih sistemov, kar jih je bilo kdaj napisanih. Linux, prosti klon Unixa za osebni računalnik, je napisala pisana druščina gurujev Unixa, hekerjev in drugih naključnih ljudi. Sam sistem izžareva to zapleteno dediščino, in čeprav se razvoj Linuxa lahko zdi neorganiziran napor prostovoljcev, je sistem zmogljiv, hiter in zastonj. Linux je pravi 32-bitni operacijski sistem.
Moje izkušnje z Linuxom se začenjajo pred mnogo leti, ko sem sedel k računalniku in poskusil ugotoviti, kako se namesti v tistem času edina dostopna ,,distribucija`` - nekaj disket, ki jih je objavil H. J. Lu. Vzel sem kup disket in bral stran za stranjo nepovezanih namestitvenih zapiskov. Nekako mi je uspelo namestiti osnovni sistem in doseči, da je vse skupaj delovalo. To je bilo davno pred časom, ko ste lahko kupili programje za Linux na CD-ROM-u od svetovnih distributerjev; pravzaprav še preden je Linux sploh lahko bral CD-ROM. To je bilo pred pojavom XFree86, pred Emacsom, pred podporo komercialnega programja in preden je Linux na področju osebnih računalnikov postal pravi tekmec sistemom MS-DOS, Microsoft Windows in OS/2.
V svojih rokah držite zemljevid in vodnik po svetu Linuxa. Upam, da vam bo ta knjiga pomagala začeti s tistim, kar imam za najhitrejši, najmočnejši operacijski sistem za osebni računalnik. Postavitev vašega lastnega sistema z Linuxom je lahko dobra zabava - zato si natočite skodelico kave, se udobno namestite in nadaljujte z branjem.
Za začetek dela z vašim lastnim sistemom Linux ne potrebujete veliko podlage z delom na Unixu. Mnogo novincev v Unixu je uspešno namestilo Linux na svoje sisteme. Ta učna izkušnja je vredna vloženega napora, a zavedajte se, da vas lahko razočara. Še več, ko se začnete ukvarjati z bolj zapletenimi opravili sistema Linux - namestitev novega programja, ponovno prevajanje jedra in tako naprej - je znanje Unixa še kako potrebno.
Vendar se boste že s preprosto uporabo vašega sistema Linux naučili osnov Unixa. Ta knjiga vam pomaga začeti - poglavje 3 je učbenik osnov Unixa. Poglavje 4 obravnava sistemsko upravljanje Linuxa. Morda boste želeli prebrati ti dve poglavji, preden sploh namestite Linux - ob morebitnih težavah se bodo te informacije dokazale kot neprecenljive.
Nihče ne more pričakovati, da bo čez noč iz novinca postal sistemski upravnik Unixa. Vsaka izvedba Unixa potrebuje nekaj vzdrževanja. Pripravljeni morate biti na pot, ki vas čaka. V nasprotnem primeru vas, če ste novinec v Unixu, lahko sistem spravi na rob obupa.
Nekdo, ki ima za seboj leta izkušenj pri programiranju in sistemski administraciji Unixa, lahko še vedno potrebuje pomoč, preden pobere in namesti Linux. Čarovniki Unixa morajo biti seznanjeni z določenimi lastnostmi sistema, preden se poglobijo vanj. Linux ni niti komercialni sistem Unix niti ne poskuša dosegati enakih standardov. Stabilnost je sicer pomemben dejavnik pri razvoju Linuxa, ni pa edini.
Morda je pomembnejša funkcionalnost. V veliko primerih postane nova koda del standardnega jedra, ko ima še hrošče in je funkcionalno nepopolna. Razvojni model Linuxa predpostavlja, da je pomembneje izdati kodo uporabnikom v preizkus in uporabo, kot pa zavlačevati z izdajo, dokler koda ni popolna. WINE (emulator Microsoft Windows za Linux) je preživel uradno izdajo alfa, preden je bil popolnoma preizkušen. Širša skupnost Linuxa je imela priložnost delati s to kodo, in tisti, ki se jim je zdela koda alfa dovolj dobra za svoje potrebe, so jo lahko uporabljali. Komercialni proizvajalci Unixa redko, če sploh, izdajajo programje na takšen način.
Če ste bili sistemski administrator Unixa več kot desetletje in ste že uporabljali vsak komercialni sistem Unix pod soncem, boste za prilagoditev Linuxu morda potrebovali nekaj časa. Sistem je zelo sodoben in dinamičen. Novo jedro izide vsakih nekaj tednov. Novo programje izhaja nenehno. Nekega dne je vaš sistem popolnoma sodoben, naslednjega dne pa bo lahko že v kameni dobi.
Kako lahko pri vseh teh aktivnostih stopate v korak z vedno spreminjajočim se svetom Linuxa? Največkrat je najbolje nadgraditi le tiste dele sistema, ki potrebujejo nadgradnjo, in le tedaj, ko mislite, da je to neogibno. Na primer, če nikoli ne uporabljate urejevalnika Emacs, ni razloga, da bi na vaš sistem nenehno nameščali nove izdaje Emacsa. Tudi če ste lakomen uporabnik Emacsa, navadno ni razloga za nadgradnjo, razen če potrebujete lastnost, ki obstaja le v naslednji izdaji. Le malo ali pa sploh nič razlogov je, da bi bili vedno na tekočem z najnovejšimi različicami programja.
Upamo, da bo Linux dosegel ali presegel vaša pričakovanja za doma narejeni sistem Unix. V samem bistvu Linuxa je duh prostega programja, nenehnega izpopolnjevanja in rasti. Skupnost Linuxa daje prednost širitvi pred stabilnostjo, kar je težko sprejeti, posebej če ste potopljeni v svet komercialnega Unixa. Nerealno je pričakovati, da bo Linux popoln; v svetu prostega programja tega ni. Verjamemo pa, da je Linux tako popoln in uporaben kot katerakoli druga izvedba Unixa.
Ta knjiga je namenjena uporabnikom osebnih računalnikov, ki želijo namestiti in uporabljati Linux. Predpostavili bomo, da so vam znane osnove o osebnih računalnikih in operacijskih sistemih, kot je MS-DOS, a nimate prejšnjega znanja Linuxa ali Unixa.
Kljub temu novincem v Unixu močno priporočamo nakup ene od mnogih obstoječih dobrih knjig o Unixu. Še vedno potrebujete znanje Unixa za namestitev in poganjanje celotnega sistema. Nobena distribucija Linuxa ni brez hroščev. Morda boste morali manjše težave odpraviti na roke. Poganjanje sistema Unix ni preprosto opravilo niti s komercialnimi različicami Unixa. Če ste resni pri uporabi Linuxa, se zavedajte, da sta za tek sistema potrebna precejšen napor in pozornost. To drži za vse sisteme Unix. Skupnost Linuxa je raznovrstna, prav tako programje, ki poskuša zadostiti njenim potrebam. Morda za nekatere vaše potrebe ne bo takoj samodejno poskrbljeno.
Ta knjiga vsebuje naslednja poglavja:
Poglavje 1, Uvod v Linux, je splošen uvod v Linux, njegove zmožnosti in potrebe za njegov tek na vašem sistemu. Ponuja tudi namige za iskanje pomoči in zmanjševanje vaše živčnosti.
Poglavje 2, Dobivanje in nameščanje Linuxa, razlaga, kako lahko dobite in namestite programje Linuxa, začenši z razdelitvijo diska, ustvarjanja datotečnih sistemov in nameščanjem programskih paketov. Poglavje vsebuje navodila, ki naj bi v splošnem veljala za katerokoli distribucijo Linuxa, in se za posebnosti zanaša na dokumentacijo, priloženo vaši določeni izdaji.
Poglavje 3, Učbenik Linuxa, je popoln uvod za novince v Unixu. Če imate prejšnje izkušnje z delom v Unixu, bi vam morala biti večina te snovi že znana.
Poglavje 4, Upravljanje sistema, uvaja pomembne pojme za upravnike sistemov Linux. To bo zanimalo upravnike sistemov Unix, ki želijo izvedeti več o za Linux značilnih vidikih poganjanja sistema.
Poglavji 5 in 6, X Windows in Vmreževanje, uvajata številne napredne izbire, ki jih podpira Linux, kot sta grafični sistem X Window System in vmreževanje po TCP/IP. Poskrbeli smo tudi za popoln vodnik nastavitve strežnika XFree86-3.1.
Dodatek A, Viri informacij o Linuxu, je seznam nadaljnjih virov dokumentacije, kot so novičarske skupine, elektronski poštni spiski, omrežni sestavki in knjige.
Dodatek B, Učbenik FTP in seznam strežnikov, je učbenik za jemanje datotek z Interneta s FTP. Ta dodatek tudi našteva arhivne strežnike FTP, ki prenašajo programje za Linux.
Dodatka C in D vsebujeta prevod in izvirnik licence GNU General Public License, licenčnega sporazuma pod katerim se razširja Linux. Pomembno je, da uporabniki Linuxa razumejo GPL. Pojavilo se je precej nesporazumov o zadevah, ki jih opisuje.
V dodatku E so zbrani nekateri pogostejši angleški izrazi in predlogi slovenskih prevodov. Pri prevajanju te knjige so nastali kot stranski produkt in škoda bi jih bilo zavreči.
Ta izdaja gradi na delu tistih, ki nastopajo v originalnih priznanjih Matta Welsha. Dodatno zahvalo si zaslužijo Larry Ayers, Boris Beletsky, Sean Dreilinger, Evan Leibovitch, in Henry Pierce za prispevek navodil v poglavju 2 o distribucijah S. u. S. E. Linux, Debian GNU/Linux, Linux Slackware, Caldera OpenLinux in Red Hat Linux, po vrsti. David Bandel je osvežil poglavje 2 in dodal razdelek, ki opisuje splošno namestitev Linuxa. Vernard Martin je osvežil in razširil poglavje 5. Zahvalo si zasluži tudi Belinda Frazier za urejanje in Jay Painter za osvežitev poglavja 4 o upravljanju sistema.
Ta knjiga je nastajala dolgo in k njej je prispevalo mnogo ljudi. Posebej se želim zahvaliti Larryju Greenfieldu in Karlu Foglu za njuno delo na prvi različici poglavja 3 in Larsu Wirzeniusu za njegovo delo na poglavju 4. Hvala Michaelu K. Johnsonu za njegovo pomoč pri projektu LDP in dogovorih zapisa v LaTeX-u, uporabljenih v tem priročniku, in Edu Chiju, ki mi je poslal natisnjen izvod te knjige.
Zahvaljujem se Melindi A. McBride iz SSC, Inc., ki je izvrstno opravila delo izpopolnitve stvarnega kazala poglavij 3, 4, 5 in 6. Želim se tudi zahvaliti Andyju Oramu, Laru Kaufmanu in Billu Hahnu pri založbi O'Reilly and Associates za njihovo pomoč pri Dokumentacijskem projektu za Linux (Linux Documentation Project, LDP).
Hvala podjetjem Linux Systems Labs, Morse Telecommunications in Yggdrasil Computing za njihovo podporo projektu LDP, izkazano s prodajo te knjige in drugih del.
Iskrena hvala mnogim aktivistom Linuxa, vključno z (brez posebnega vrstnega reda) Linusom Torvaldsom, Donaldom Beckerjem, Alanom Coxom, Remyjem Cardom, Tedom T'sojem, H. J. Lujem, Rossem Birojem, Drew Eckhardt, Edom Carpom, Ericom Youngdaleom, Fredom van Kempenom in Stevenom Tweediejem, da so temu projektu posvetili toliko časa in energije in brez katerih ne bi bilo ničesar, o čemer bi se dalo pisati knjigo.
Končno, posebne zahvale neštetim bralcem, ki so mi poslali svoje pripombe in popravke; mnogo preveč jih je, da bi jih tukaj naštel.
Dokumentacijski projekt za Linux sestavlja ohlapno povezana skupina piscev, recenzentov in urednikov, ki delujejo na množici priročnikov za Linux.
Ta priročnik je eden od številnih, ki jih razširja Dokumentacijski projekt za Linux. Drugi priročniki vključujejo Linux User's Guide, System Administrator's Guide, Network Administrator's Guide in Kernel Hacker's Guide. Ti priročniki so dostopni v obliki izvorne kode za LaTeX in v PostScriptu. Dobite jih po anonimnem FTP-ju s strežnika metalab.unc.edu, v imeniku /pub/Linux/docs/LDP.
V tej knjigi se poskušamo držati naslednjih dogovorov o zapisu:
ls -l foofoo predstavlja ime datoteke, kot je na primer /bin/cp.
$ ls -l /bin/cp
-rwxr-xr-x 1 root wheel 12104 Sep 25 15:53 /bin/cp
Uporabljamo tudi za primere izvorne kode, najsi bo koda v C-ju, skript ukazne lupine ali za izpis datotek, kot so nastavitvene datoteke. Kadar je to potrebno zaradi jasnosti, so ti primeri ali slike uokvirjeni s tanko obrobo.
Pritisnite Enter za nadaljevanje.